Žerjavčki Trzin

Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin

POTOPISNO PREDAVANJE: GRUZIJA IN ARMENIJA

Komentiraj

Z gospo Biserko Čičerov smo se v januarju sprehodili po slikoviti gruzijski in armenski pokrajini. Ogledali smo si edinstvene samostane in izstopajoče cerkve, ki sta jih deželi polni. V Gruziji smo videli zanimive votline, v katerih so prvotno živeli menihi in naj bi bile za lažjo orientacijo označene s številkami. Na stenah teh votlin so na edinstven način naslikani prizori iz Svetega pisma, medtem ko so stene samostanov pokrite s prečudovitimi freskami. Slikovita pripoved je bila opremljena tudi s slikovnimi dokazi posebne gruzijske zdravice, ki jo običajno opravijo kar ob vsakem obroku, pozabilo pa se ni niti na postopek priprave kruha, na katerega so Gruzijci še posebej ponosni.

Lepote narave so nas pospremile do gruzijske prestolnice, Tbilisija, kjer nam je v oči takoj padla steklena zgradba, za katero se je izkazalo, da gre za policijsko postajo. Steklena ograda preprečuje kakršnakoli protizakonska dejanja. Fotografije so nam pred oči naslikale tudi podobo mesta Gori, Stalinovega rojstnega kraja, kjer je obiskovalcem od leta 1957 na voljo tudi njegov muzej. Nadalje nas je pot vodila do trdnjave Anamuri, kjer smo naleteli na polno ikonostasov. Teh je bilo mnogo že v predhodnih cerkvah, a tu so nas ponovno presenetile povsem drugačne podobe. Neponovljiv pogled nam je ponudil spomenik prijateljstva med Gruzijo in Rusijo, ki na eni strani pripoveduje gruzijsko, na drugi pa rusko zgodbo. Samostan Sv. Trojice nas je očaral, saj so v težavnih časih vse dragocenosti, ki jih je dežela premogla, shranili tjakaj, da bi jih obranili pred sovražnimi vdori.

Nadalje nas je osupnilo dih jemajoče armensko jezero Sevan, katerega gladino so Rusi zaradi poskusov izkoriščanja za pridobivanje elektrike znižali za kar osemnajst metrov. Opazili smo tudi hačkarje, čudovite kamnite spomenike, ki jih je armenska pokrajina polna. Neponovljiv pojav je bila tudi gora Ararat, sveta gora Armencev, katere izgube še danes niso preboleli, kar dokazuje tudi njihov državni grb. Prestolnica Erevan nam je ponudila opero, gledališča in še mnoge druge kulturne ustanove, na poti pa ni manjkalo niti okusne jedače in pijače. Navdihnile pa nas niso le pripovedi o mestih in zgradbah, temveč tudi o ljudeh, ki so bili del popotovanja. Obe deželi sta namreč domovini toplih, prijetnih in odprtih ljudi, ki s širokim nasmehom sprejmejo popotnike od vsepovsod. Slovenci smo očitno še posebej dobrodošli.

 Barbara Kopač

 

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s