Žerjavčki Trzin

Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin

ŽERJAVČKI SMO MARTINOVALI V VASI DRAŠIČI

Komentiraj

 

Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske.

Na lep sončen dan je tudi letos Društvo upokojencev Žerjavčki organiziralo Martinovanje in popeljalo svojih 59 članov proti središču belokranjskega vinogradništva, kjer je ljubezen do trte vsajena vsakemu otroku že v zibelko. Praznovanje je bilo dogovorjeno v vasi Drašiči na kmetiji Odprtih vrat pri družini Simonič. Sprejem je bil prijazen, za dobrodošlico so ponudili pogačo in kozarček rujnega. In še pred vstopom nam je gospodar pripovedoval zgodbo o svoji družini in začetku, danes zelo uspešnega kmečkega turizma. V smehu je omenil, da Drašičanu lahko rečeš kakšno nevljudno besedo, lahko pikro pripomniš kaj o pogači, ki jo je za dobrodošlico spekla njegova žena, toda, za božjo voljo, nikar ne kritizirajte njegovega vina v njegovi zidanici. Saj veste: vsak berač svojo malho hvali.

Kosilo je bilo značilno  za tiste kraje, kjer je odojek obvezen ob vsakih priložnostih. Po tradiciji pa ob praznovanju Martina potekajo v vinorodnih predelih po Sloveniji in tudi drugod  pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku znamenita Martinova gos z mlinci in rdečim zeljem.

Kasneje se nas je nekaj odločilo, da izkoristimo lep dan in si ogledamo vasico,ustavili smo se v Oljarni Pečarič, poslušali predavanje o deviško pridelanih oljih in tudi malo segli v žepe. Nato smo šli še do mlina, dišalo je po sveže mleti moki in tudi tam smo izkoristili priliko in nabavili nekaj domačega, zdravega.

V polnimi pljuči svežega zraka smo se vrnili v gostilno  in gospodar nam je predstavil življenje v njihovi vasi. Soseska Drašiči je poseben način povezovanja vaščanov v vaški skupnosti in po ustaljeni tradiciji skupaj skrbijo za vas in vaščane, skupaj se dogovarjajo o izkoriščanju zemljišč in nepremičnin, urejanju vasi, cerkve, kapelice in pokopu vaščanov ter upravljanju s sosesko zidanico.

V Sloveniji in na Hrvaškem se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa in to smo ta večer pogrešali.

Sporočilo slehernega kozarca vina je, da je Martinovanje priložnost za sproščeno druženje kar smo dokazali z bolj ali manj spretnimi plesnimi koraki in prav to je bilo še bolj zabavno in sproščujoče. Praznik svetega Martina je hkrati tudi izjemen praznik brez darilc, torej pomeni  predvsem ohranjanje tradicije in dediščine, ki se s praznovanji prenaša iz roda v rod.

Dunja Špendal

This slideshow requires JavaScript.

 

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s